Odškodnina, poravnava in zavarovalnina

• Kaj predstavlja denarna odškodnina?
• Kdaj ste upravičeni do odškodnine?
• Kdaj se lahko zahteva odškodnina?
• Do kdaj lahko uveljavljate odškodnino?
• Kaj je poravnava?
• Kaj predstavlja zavarovalnina?

Kaj predstavlja denarna odškodnina?

Odškodnina je denarno nadomestilo, ki jo prejme oškodovanec kot nadomestilo za škodo, ki jo je utrpel v nesreči. Namen odškodnine je vzpostavitev stanja, ki je bilo, preden je škoda nastala.

Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO+) krije nematerialno škodo, ki jo je utrpel voznik, povzročitelj prometne nesreče s telesnimi poškodbami. Pri tem je potrebno poudariti, da če je povzročitelj, tudi edini udeleženec prometne nezgode, je dolžan poklicati policijo na kraj dogodka, ki bo o tem napisala zapisnik, le-ta pa predstavlja temelj za izplačilo odškodnine.

V posameznem škodnem primeru se lahko pojavita dve vrsti škode:

• Materialna škoda:

Med materialno škodo oz. t.i. premoženjsko škodo uvrščamo poškodovano ali uničeno premoženje (poškodovano vozilo, mobilni telefon, varnostna čelada, drugi predmeti, ipd.), izgubljen dohodek (manjša plača, nagrade, izguba delovnega mesta, ipd.), dodatno delo (pomoč na domu, pri delu, pri študiju, ipd.) in druge dodatne stroške (prevoz, zdravila, ipd.).

• Nematerialna škoda:

Med nematerialno škodo oz. t.i. nepremoženjsko škodo uvrščamo telesne poškodbe in telesne bolečine (zlomi, zvini, nategi, udarnine, ureznine, ipd.), duševne bolečine zaradi zmanjšanja telesnih aktivnosti in trajne posledice (omejenost in dodaten napor pri vsakdanjih opravilih, skaženost, čast in ugled, ipd.), utrpeli strah (zaradi nenadnosti nesreče, zaradi uspešnost zdravljenja, ipd.). Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, 179. člen OZ.

Kadar gre za smrtni primer, so do odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega upravičeni ožji družinski člani (zakonec, otroci in starši). Do odškodnine v primeru smrti bližnjega so v določenih primerih upravičeni tudi bratje in sestre, če je med njimi in umrlim obstajala trajnejša življenjska skupnost.

V primeru, ko gre za posebno hudo telesno poškodbo, ki je povzročila težko invalidnost so ožji družinski člani poškodovanega upravičeni do odškodnine zaradi posebno hude invalidnosti bližnjega.

V primeru, ko je oškodovanec utrpel materialno škodo je slednjo mogoče v celoti povrniti medtem, ko vzpostavitev prvotnega stanja v primeru nematerialne škode ni mogoča. V primeru telesnih bolečin, duševnih bolečin, trajnih posledic in utrpelem strahu oškodovanca, ni mogoča povrnitev začetnega stanja v katerem je bil oškodovanec pred nesrečo. Zaradi tega dejstva lahko v škodnih primerih kjer nastopi nematerialna škoda govorimo le o denarni odškodnini, ki oškodovancu predstavlja določeno zadoščenje s katero se lahko omili težave oškodovanca.

Kdaj ste upravičeni do odškodnine?

Odškodnino lahko zahtevate, če ste utrpeli škodo za katero niste sami odgovorni oz. zanjo niste odgovorni v celoti. Do odškodnine za poškodbe utrpele v prometni nesreči ste upravičeni tudi v primerih, če ste imeli v času nezgode sklenjeno ustrezno zavarovanje; AO-PLUS. V primeru uveljavljanja odškodnine iz zavarovanja AO-plus (zavarovanje voznika zaradi telesnih poškodb) je temelj za izplačilo odškodnine tudi policijski zapisnik.

Kdaj se lahko zahteva odškodnina?

Za uveljavljanje odškodnine morajo biti kumulativno izpolnjeni spodnji pogoji:

• nedopustno ravnanje,
• škoda,
• vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastankom škode,
• odgovornost.

Odškodnina se lahko zahteva, kadar je znana škoda.

Če manjka kateri od zgoraj navedenih pogojev, odškodnine ni mogoče uveljavljati. V primeru, da se vam je pojavil kakršen koli dvom v zvezi z vašo nezgodo, se posvetujte z nami.

Do kdaj lahko uveljavljate odškodnino?

Denarno odškodnino za posamezen škodni primer lahko oškodovanec uveljavlja do 3 let, odkar je izvedel za škodo ter za tistega, ki jo je povzročil. Odškodninska terjatev do zavezanca za izplačilo odškodnine v vsakem primeru zastara v 5 letih od nastanka škode.

Kaj je poravnava?

Poravnava je dogovor, s katerim stranki uredita sporno oz. negotovo razmerje z medsebojnim popuščanjem (npr. odpoved zahtevku, podaljšanje roka, privolitev v delno plačilo) ter določita tudi vzajemne pravice in dolžnosti.

Pogoji za sklenitev poravnave so:

• obstoj spornega oz. negotovega pravnega razmerja,
• medsebojno popuščanje (kar pomeni, da morata popustiti obe stranki, ne le ena),
• razpolagalna in poslovna sposobnost obeh strank,
• stranki ne smeta biti v zmoti glede sklenitve poravnave in njenega namena,
• čezmerno prikrajšanje ne more biti zahteva za razveljavitev poravnave.

Predmet poravnave je lahko vsaka pravica, s katero je moč razpolagati, ne more pa biti predmet poravnave pravica, ki ureja statusna razmerja.

Za vas bomo storili vse, kar je za postopek poravnave potrebno, soglasno z vami bomo v vašem imenu popolno ali delno poravnavo tudi podpisali. Če poravnave z nasprotno stranjo ne bo mogoče skleniti, bomo po posvetovanju z vami preučili možnosti in verjetnost, da dosežemo višjo odškodnino v pravdnem postopku ter za vas pri pristojnem sodišču vložili tožbo in vas pred sodiščem tudi zastopali.

Kaj predstavlja zavarovalnina?

Zavarovalnina pomeni izplačilo vnaprej dogovorjene zavarovalne vsote na podlagi sklenjenega lastnega zavarovanja (nezgodno zavarovanje) za primer poškodbe. Višina zavarovalne vsote je odvisna od višine zavarovalne premije, ki se jo plačuje, zanjo pa se je mogoče individualno dogovoriti z zavarovalnico. Pri tovrstnih zavarovanjih se torej zavarovalnica zaveže izplačati vnaprej dogovorjen in določen znesek, če nastopi neko dejstvo, ki pomeni zavarovalni primer.

Nekatere oblike nezgodnih zavarovanj:

• Individualno nezgodno zavarovanje oseb pri delu in v prostem času;
• Kolektivno nezgodno zavarovanje oseb pri delu in v prostem času;
• Nezgodno zavarovanje otrok in mladine;
• Nezgodno zavarovanje oseb pri opravljanju športnih dejavnosti;
• Družinsko nezgodno zavarovanje;
• Nezgodno zavarovanje oseb, ki službeno potujejo.

Tagi: višina odškodnine za ureznino, zavarovalnina, višina odškodnine za nateg vratnih mišic, višina odškodnine za strah, višina odškodnine za poškodbo, prijava nezgode kdaj zastara, kdaj zastara odškodninski zahtevek

Naše brezplačno odškodninsko svetovanje in pomoč v primeru odškodnin za telesne poškodbe Vam je na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu, kar pomeni, da nas lahko kadarkoli pokličete na telefonsko številko 051 421-701, izpolnite »Obrazec za prijavo nezgode« ali pošljete e-pošto na naslov info@poravnava.net.