Pravi naslov za rešitev vašega odškodninskega primera
Poravnava.net - Brezplačna pravna pomoč

Pogosta vprašanja

Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO)

Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) krije škodo, ki jo povzročitelj prometne nesreče z vozilom nenamerno povzroči drugim udeležencem v prometu. Kritje obsega škodo za uničene in poškodovane stvari (materialna škoda) ter škodo zaradi telesnih poškodb, prizadetega zdravja in smrti (nematerialna škoda). Pomembno je vedeti, da so v primeru prometne nesreče s telesnimi poškodbami, vsi sopotniki v vozilu upravičeni do odškodnine iz naslova zavarovanja AO, ne glede na to, ali ima lastnik vozila sklenjeno tudi dodatno nezgodno zavarovanje sedežev v vozilu (nezgodno zavarovanje krije škodo za primer smrti ali invalidnosti).

Kaj je prometna nesreča?

Prometna nesreča je nesreča na cesti, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej ena ali več oseb umrlo, bilo telesno poškodovanih ali je nastala materialna škoda.

Glede na posledice prometne nesreče delimo na:

  • nesreče I. kategorije: so nesreče, pri katerih je nastala samo materialna škoda;
  • nesreče II. kategorije: so nesreče, pri katerih je najmanj ena oseba lahko telesno poškodovana;
  • nesreče III. kategorije: so nesreče, pri katerih je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana;
  • nesreče IV. kategorije: so nesreče, pri katerih je kdo umrl ali je zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po nesreči.

Udeleženec v prometni nesreči je vsaka fizična oseba, ki je s svojim ravnanjem pripomogla, da je prišlo do nesreče in vsakdo, ki je v nesreči utrpel škodo, bil telesno poškodovan ali je zaradi posledic nesreče umrl.

Prometna nesreča z neznatno nevarnostjo je prometna nesreča, ki ima za posledico le majhno materialno škodo in je povzročena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa in je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Vsakdo mora nuditi pomoč pri prometni nesreči, če je potrebno:

  • rešiti človeška življenja,
  • preprečiti ogrožanje drugih,
  • preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo.

Policija mora priti na kraj prometne nesreče II., III. ali IV. kategorije, opraviti vse potrebno za zavarovanje kraja prometne nesreče in opraviti ogled. Policist mora priti tudi na kraj prometne nesreče I. kategorije in ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku, če ste edino udeleženo vozilo v prometni nezgodi, ali o krivdi niste sporazumni. Pri prometni nesreči z neznatno nevarnostjo policistu ni treba ugotavljati dejstev in zbirati dokazov. O tem policist obvesti udeležence prometne nesreče.

Po nesreči mora vsak udeleženec v prometni nesreči:

  • ustaviti vozilo,
  • zavarovati in označiti kraj nesreče, pri prometni nesreči I. kategorije pa vozilo čim prej odstraniti z vozišča,
  • pomagati poškodovanim,
  • obvestiti policijo ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo, razen pri prometnih nesrečah I. kategorije
  • soudeleženim ali oškodovanim v prometni nesreči posredovati ime in priimek ter naslov, posredovati podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega potrdila ter posredovati podatke o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo
  • osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke
  • ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače. Če je treba rešiti človeško življenje, lahko udeleženec prometne nesreče začasno zapusti kraj prometne nesreče, vendar se mora takoj, ko je to mogoče vrniti.

Priča prometne nesreče mora udeležencu nesreče in policistu posredovati osebne podatke. Če to ni mogoče, te podatke čim prej sporočiti policijski postaji ali tistemu, ki vodi ogled. Sledi prometne nesreče II., III. in IV. kategorije se smejo odstraniti šele po končanem ogledu oziroma, ko tako odloči tisti, ki opravlja ogled. Pri takih prometnih nesrečah ni dovoljeno spreminjati stanja na kraju prometne nesreče, dokler ni opravljena potrebna preiskava, razen kadar to zahteva reševanje udeležencev prometne nesreče.

Pravno priznana škoda – Kdaj sploh govorimo o pravno priznani škodi?

Katera je tista škoda, ki je pravno priznana? Katera je tista škoda, ki terja denarno obliko odškodnine? Posameznik je že na podlagi 26. člen Ustave RS upravičen do povračila premoženjske škode, če mu je ta nastala. Težava pa večkrat nastopi, ko govorimo o povrnitvi nepremoženjske škode. Pri tovrstni škodi velja načelo, da je mogoče dobiti odškodnino le za pravno priznano škodo. Pri tej je uveljavljen sistem numerus clausus (načelo omejenega števila pravic).

Posameznik lahko zahteva odškodnino za nepremoženjsko škodo v primerih, ki so kot pravno priznana škoda določeni v Obligacijskem zakoniku. To so pretrpljene telesne in duševne bolečine, strah ter okrnitev ugleda pravne osebe. Posebej gre izpostaviti pravno podlago za odškodnino pri duševnih bolečinah, kot so zmanjšanje življenjske aktivnosti, skaženost, razžalitve dobrega imena in časti, okrnitve svobode ali osebnostne pravice ter smrt bližnjega. 179. člen Obligacijskega zakonika določa, da pripada oškodovancu pravična denarna odškodnina, če to opravičujejo okoliščine primera, zlasti stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje; povračilo pa ni odvisno od povračila premoženjske škode niti od njenega obstoja.

Vendar pa, če posameznik utrpi določeno neugodje in neprijetnosti, ker se npr. nekdo ne drži dogovora, ki sta ga sklenila glede sestanka in je nekdo čakal na drugega zaman, to samo po sebi še ne pomeni pravno priznane škode. Odškodnino lahko terjamo le za tiste oblike škode, ki jih izrecno priznava in ureja zakon.

Ob tem velja pogoj za priznanje odškodnine za nepremoženjsko škodo, da stopnja telesnih, duševnih bolečin, strahu… to njihovo trajanje opravičujejo. Za obstoj nepremoženjske škode je potrebno torej dokazati tudi njen obstoj.

V kakšnih zneskih se po vaših izkušnjah gibljejo dosežene odškodnine za poškodbe?

Višina odškodnine je odvisna predvsem od dolžine obdobja zdravljenja (bolniškega staleža), morebitnih trajnih posledic, kot tudi od zavarovalnice in poslovne oz. območne enote le-te. Lahko omenimo, da znašajo zneski denarne odškodnine za primer postavljene diagnoze "nateg vratnih mišic", brez trajnih posledic in z enomesečnim obdobjem zdravljenja okvirno 1.800,00 EUR, kjer lahko ta znesek variira +/- 20% odvisno od zavarovalnice in ostalih posebnosti primera.

Koliko časa povprečno traja postopek pridobivanja odškodnin pri manj zapletenih primerih?

Povprečen čas od vložitve popolnega zahtevka do prejetja nakazila denarne odškodnine znaša od 4 do 8 tednov. Čas izpeljave odškodninskega primera je odvisen tako od zapletenosti primera kot tudi od zavarovalnice in njene območne oz. poslovne enote, ki zahtevek obravnava.

Tagi: nateg vratnih mišic, odškodnina nateg vratnih mišic, ao+ nateg vratnih mišic, materialna škoda odškodnina, nematerialna škoda, solidarna odgovornost, zavarovalnina, kaj pomeni zavarovalnina, odškodnina za materialno škodo, koliko časa traja od odškodninskega zahtevka do izplačila

Naša brezplačna pravna pomoč Vam je na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu, kar pomeni, da nas lahko kadarkoli pokličete na telefonsko številko 051 421-701, izpolnite »Obrazec za prijavo nezgode« ali pošljete e-pošto na naslov info@poravnava.net.